Zgodovina
Na mestu kjer stoji kavarna je bila v preteklosti velika jama. Starejši jo poznajo kot Šuštarjevo jamo. V jamo so ljudje več desetletij mogoče celo stoletje odlagali gramoz. Starejši še pomnijo, da je jama nudila zimske radosti otrokom, ki so se že ob prvem snegu sankali in smučali v njej.
Seveda se je s časom jama napolnila. Ata Lojze in mama Milka sta jo s pomočjo svojih otrok, leta 1960, uredila in nasadila nov sadovnjak. Veliko veličastnih dreves je stalo na tem mestu, zato smo se odločili, da bo drevo naš zaščitni znak. V spoštovanje in ponos pred kavarno stoji stara tepka.

Simbolika
Drevo nam predstavlja ciklus življenja.
Spomladi se z naravo drevo prebudi v lepih belih cvetovih in ozeleni, poleti se na vrhuncu svoje moči krepi in rodi, jeseni oveni v prelepih barvah jeseni in pozimi počije.

Drevo v Medenem vrtu
V Medenem vrtu smo drevo uporabili kot dekoracijo. Drevo primerno letnim časom in dogodkom okrasimo.
Drevo nastopa tudi v našem logotipu in predstavlja nas in naše življenje.

KRANJSKA ČEBELA

Zdajšnje ozemlje Slovenije je domovina sive čebelje rase Kranjske čebele (Apis mellifera carnica). Slovenski čebelarji jo zaradi svetlo sivih dlačic na obročkih zadka ljubkovalno imenujejo tudi kranjska sivka. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo. Ta čebelja rasa se je tisočletja prilagajala našim podnebnim in pašnim razmeram. Odlično prenaša hladne, snežne zime, pogosta deževna in vetrovna poletja ter dobro izrabi paše, kadar ji to omogoča vreme. Zlasti se je specializirala za odkrivanje in nabiranje mane na smreki in jelki, tako da v tem pogledu prekaša preostale rase. Poznavalci ji pripisujejo tudi dobro izražen čistilni nagon, zaradi katerega je manj dovzetna za različne bolezni. Morda se je predvsem zaradi krotkosti (nekateri jo imenujejo tudi damska čebela) tako priljubila ljudem, da so jo začeli gojiti v čebelnjakih v bližini svojih domov. Kranjska čebela je zelo cenjena med čebelarji, saj je znana po nabiralni vnemi in zato prednjači po količini nabranega medu. Ni napadalna, zato je delo z njo lažje kot z drugimi pasmami. Od slovenskih avtohtonih domačih živalskih pasem je geografsko vsekakor najbolj razširjena Kranjska čebela, saj z njo čebelarijo na prav vseh kontinentih. Prvotno je bila razširjena po vsej Sloveniji vključno s Koroško in na vzhodu vse do Romunije in Bolgarije.

ČEBELJI PRODUKTI

Čebele na paši nabirajo medičino (nektar), mano, cvetni prah, rastlinske smole ali vodo in jih pridno nosijo v panj, tam pa nato mlade čebele prinešene kapljice deloma izsušijo, da se izloči odvečna voda. Gostenje medu poteka tako, da čebele večkrat izbljuvajo kapljico medičine, da se suši na zraku in jo nato spet pogoltnejo, obenem pa vanjo dodajajo številne encime, ki spremenijo sladkorno sestavo medičine. Tako predelano medičino, ki ji zdaj pravimo med, čebele shranijo v celicah satja. Tu se potem nadaljuje zorenje medu. Do vrha napolnjene celice satja čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci. Pri čebelarjih velja, da je primeren čas za točenje, ko so sati do 2/3 pokriti s takimi pokrovci.

MED je zagotovo najpogostejši in tudi najbolj dostopen čebelji produkt. Je odličen naravni nadomestek sladkorja. Poznamo različne vrste medu. Čisti med, ki izvira iz nektarja: akacijev, lipov, kostanjev tudi ajdov in še nekateri drugi. Za cvetlični med je značilno, da ga čebele ne naberejo le na eni vrsti rastlin, ampak na najrazličnejsih cvetočih rastlinah. Občasno čebelarji točijo tudi hrastov ali javorjev med. Največkrat pa gre tudi pri maninih medovih za mešan med, ki ga imenujemo kar gozdni med. Med čistimi medovi maninega izvora pa pri nas prevladujeta smrekov med in hojev med.

Zdravilni učinki medu: Med uporabljajo pri antiseptičnem zdravljenju ran in opeklin. Pomagal naj bi tudi pri kašlju, vnetju grla, slabokrvnosti, želodčnih težavah, revmi, obolenjih dihal, sečil, srca, črevesja in jeter, zaradi visoke vsebnosti enostavnih sladkorjev pa ima tudi poživljujoče delovanje na organizem.

MATIČNI MLEČEK je hrana za čebeljo zalego in čebeljo matico. Nastaja v goltnih žlezah, ki ležijo v čebelji glavi tik ob možganih. Proizvajajo ga mlade čebele, stare od 6 do 14 dni. Te čebele “dojilje” z njim prvih nekaj dni hranijo ves zarod, kasneje pa le čebeljo matico s kraljico, ki to hrano uživa vse življenje.

Zdravilni učinki matičnega mlečka: Matični mleček vsebuje beljakovine, maščobe, rudninske snovi, različne sladkorje in celo vrsto vitaminov. Na človeški organizem ima naslednje učinke: izboljša splošno počutje, izboljšuje delovanje možganov, poveča apetit, poživi in krmili delovanje žlez, lajša starostne težave in bolezni.

CVETNI PRAH se ob pristanku na cvet, ujame na telo čebele, ki je prekrito z drobnimi dlačicami. Med vrnitvijo v panj najde čebela primerno celico satja in vanjo z zadnjih nog postrga cvetni prah.

Zdravilni učinki cvetnega prahu: V cvetnem prahu najdemo vse za človeka življenjsko pomembne (esencialne) aminokisline (arginin, histidin, izolevcin, levcin, lizin, metionin…), razne maščobne kisline, ki jih človeški organizem ne more sintetizirati in vitamine skupine B, C, D, E in K ter provitamin A. Pomembni sestavni del so tudi inhibini, ki zavirajo razvoj nekaterih vrst bakterij.

Medica, Medeno žganje, Medeni liker

Večina ljudi pod izrazom Medica misli na Medeni liker. Gre za pijačo, ki jo pred novim letom poleg kuhanega vina še najpogosteje nudijo na stojnicah in raznih prireditvah tekom celega leta. Medeni liker je pijača prijetnega sladkega okusa.

MEDICA je pripravek, ki so ga varili še stari Slovani. Potrebujemo dve sestavini, med in vodo. Ustrezno količino medu vmešamo v vodo. Npr. 4kg medu, vmešamo v 20l vode. Dodamo ustrezne kvasovke, te sprožijo proces alkoholnega vretja. Zelo podobno kot vino. Končni izdelek ima tudi enako stopnjo alkohola kot vino.

MEDENO ŽGANJE je destilat medice. Medico destiliramo v kotlu za žganjekuho. Medeno žganje ima stopnjo alkohola kot druga žganja, nekje med 40 in 50vol.%.

MEDENI LIKER je med primešan žganju. Npr. 1kg medu na liter žganja z 45vol.% alkohola. Pustimo stati nekaj mesecev, da se izdelek zbistri, da se razvijejo vse arome, žganje postane mehkejše. Medeni liker je prijetnega sladkega, gostega okusa. Čuti se tako aroma medu kot žganja.

PROPOLIS nastane tako, da čebele nabranim rastlinskim smolam dodajo izločke žlez slinavk, lepljivost propolisa pa povečajo z dodajanjem voska (gre za nekakšen izbljuvek delcev cvetnega prahu, ki ga čebele izločijo pri hranjenju zalege s cvetnim prahom). Čebele nabrano smolo v obliki majhnih koščkov shranijo med členki zadnjih nožic in jo prinašajo v panj. Zadelavina je navadno rjavkaste, včasih tudi rjavozelene barve in ima zelo prepoznaven, aromatičen vonj.

Zdravilni učinki propolisa: Deluje na bakterije, glivice in viruse. Pri zunanji rabi je učinkovit na virus herpesa, pri zdravljenju manjših ran, regeneracijah tkiva, raznih kožnih vnetjih in izpuščajih. Notranje deluje pri vnetjih v ustni votlini, grlu, pri ranah na želodcu itd. Zadelavino ali propolis prodajajo v lekarnah v obliki kapsul, tablet in tinktur.

MED IN HRANA

Poleg zdravilnih lastnosti medu ne smemo zanemariti tudi njegove vrednosti v vsakodnevni prehrani. Kos kruha z medom je vedno odličen in tudi zdrav zajtrk.

Tudi dandanes ima naš slovenski med vedno večjo veljavo. Medu ne uporabljamo samo kot namaz na kruhu ali kot sladilo za vroč čaj v hladnih zimskih dneh, temveč je v kuhinji vsestransko uporaben.

Nešteto je možnosti, da med uporabimo pri kuhanju in peki. Med ni samo sladilo. Odvisno od tega, kateremu živilu ga dodamo, daje pripravljeni jedi poseben, svojevrsten okus in aromo. Za izboljšanje okusa zelenjave (korenja, graha, repe) po daljšem skladiščenju lahko dodamo žličko ali dve medu. V francoski kuhinji je značilno, da raguja (govejega ali ribjega) ne izboljšajo samo z vinom, temveč tudi z medom. Razne omake pa tudi solate (npr. slanikova) in seveda tudi kompoti in sadne solate dobijo šele z dodatkom medu pravi, izrazitejši okus. Pri nežnejših jedeh moramo paziti na aromo medu. Temni med (gozdni, smrekov, hojev) sodi v medenjake in močnejše jedi, svetli pa v nežnejše pecivo, k mandljem, lešnikom, marcipanu ter v zavitke in sadne solate.

ČEBELARSKE MODROSTI

Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo.

Besede so kot čebele, imajo med in želo.

Kdor zna s čebelami ravnati, ni treba se pika mu bati.

Čebela, ki si naloži preveč, ne pride domov.

Ne piči vsaka čebela, ki okrog glave šum dela.

Ko zaženeš puščico resnice jo namoči v med.

Bolje žlica medu, kakor lopata blata.

Prava ljubezen je slajša kot čebelji med.

Čebela taka je kot njiva: če hočeš, da ti kaj da, ji moraš tudi dati, ne samo jemati.

Čebelar in vinogradnik točita vsako leto. Če ne medu in vina pa solze.

Učimo se pri čebelah: pridnost bogati, pogum jača, enotnost nas napravi močne.

Čebela zaleže toliko zaroda, kolikor ga more porediti.